Leto 2026 bo na slovenskem avtomobilskem trgu zagotovo šlo v statistiko kot leto s pojavom največ novih znamk in številnih marginalnih količin posameznih modelov novih avtomobilov na trgu. Kot dober kazalec dogajanja na trgu lahko za to služi vsakoletni izbor za Slovenski avto leta. Devet medijev, ki se ukvarjajo s poročanjem o novostih ter ocenjevanjem in testiranjem vsega novega, kar se v tekočem letu na štirih kolesih pojavi na slovenskih cestah, je že ob določitvi kandidatov imelo zapleteno nalogo. Novosti je pravzaprav nešteto! Seveda pa vse izhaja iz statističnih podatkov o prodaji pri nas, ki jo beleži podjetje Ardi International.

Vsi niso postali kandidati

Žiranti za izbor SAL 2027 smo na svoj spisek kandidatov za naslov uvrstili kar 55 novih modelov. Vsi ti so se letos prvič pojavili na slovenskem trgu, a so ob tem mediji s svojega spiska kandidatov črtali še vse tiste, ki so sicer novi pri nas, pa si zanje uvozniki niso pridobili enotne evropske listine o homologaciji in na ta način kupcem ponujajo zastarelo tehnologijo!

Letošnje tržno dogajanje je na področju avtomobilov kar pestro. Statistika beleži občutno rast prodaje osebnih avtomobilov (po Ardijevih podatkih za osem mesecev kar za 16,5 odstotka). Nekaj gre sicer na račun večjih in uveljavljenih ponudnikov, saj sta med desetimi najuspešnejšimi le dva prodala manj kot lani.

Svojo prodajo pa so najbolj povečali novinci, kot so Leapmotor, MG, Dongfeng/Forthing ter Omoda/Jaecoo. Vsi so bili na trgu že leta 2025, zdaj pa so prehiteli uveljavljene japonske in evropske znamke Nissan, Suzuki, Seat, Mazda, Fiat in Cupra. Samo znamka Leapmotor je pri nas prodala skoraj izključno električno gnane avtomobile. Ostali pa so svoje dosedanje prodajne rezultate gradili in utemeljili na znani klasični avtomobilski ponudbi, ki ima še to slabost, da vsi ti avtomobili, ki zdaj vozijo po naših cestah, ustrezajo zastarelemu standardu Euro 6. Pravzaprav ti avti sploh ne bi smeli priti na slovenski trg!

Odkrili luknjo v evropskem zakonu

Da to ni prava smer, je nekako prodrlo tudi do oblasti, ki bi o tem morala menda bolj skrbeti. Zato se tu obeta zlagoma konec prodaje kitajskih avtov številnih znamk, gnanih s staro tehnologijo. Ironija: večina sicer različnih znamk in eksotičnih dizajnov uporablja motor istega dobavitelja!

Naj ob tem spomnimo, da je EU že leta 2024 za uvoz kitajskih avtomobilov uvedla dodatne carine, a le na električne avtomobile na baterije (ki jih označujemo z BEV). Dodatna carina ne zadeva ne bencinskih ne hibridnih (polnih ali priključnih) avtomobilov. Tudi zato so v zadnjem času »kitajci« v Evropi močno izpopolnili ponudbo prav takšnih.

Se sprašujete, od kod torej pri nas v prodaji toliko novih bencinsko gnanih kitajskih avtov, ki ne ustrezajo standardu Euro 7? Nekateri evropski trgovci (seveda tudi slovenski) so odkrili luknjo v evropskem zakonu in te avtomobile ponujajo s posamično homologacijo. Evropska unija je že pred več kot desetletjem za izjeme (maloštevilne eksotične avtomobile) odobrila prav postopek, imenovan »posamična homologacija«. Za slovenski trg se je s tem načinom prodaje uveljavilo kar nekaj trgovcev, ki kupcem seveda ne omenjajo, da ti novi avtomobili, ki jih prodajajo, sploh niso ustrezni za naš trg. Gre pravzaprav za dumping pri prodaji avtomobilov; kot že rečeno, bo morda slovenska oblast kmalu trgovce pripravila do bolj poštenega trgovanja.

Evropska avtomobilska industrija se v zadnjih letih močno sooča z agresivnimi kitajskimi izdelovalci, najave velikega števila evropskih delavcev, ki bodo v nekaj letih izgubili službe, pa se v zadnjih mesecih kar vrstijo. Trije nemški velikani, Volkswagen, BMW in Mercedes-Benz, vsak na svoj način skušajo reagirati na zmanjšano povpraševanje po svojih izdelkih in s tem manjšo potrebo po zaposlenih. Enako, a za zdaj v manjši meri, velja tudi za Stellantis in njegov italijanski del avtomobilskega posla.

Carine niso rešitev

Carine na kitajske električne avtomobile Evrope ne bodo rešile. Carine na splošno ničesar ne rešijo. Ne morejo rešiti neprimernih načrtov evropskih izdelovalcev. Zdi pa se, da za zdaj tudi še nimajo tako močnega vpliva na slovenski avtomobilski trg. V prvem polletju se je slovenski trg, posebej na področju porasta deleža električnih avtomobilov, kar dobro razvijal. Spremenjena strategija nove Janševe vlade z ukinitvijo spodbud na rast seveda ne bo vplivala; kvečjemu se bo prodaja zdaj spet bolj nagnila k klasično gnanim avtomobilom.

Analize trga kažejo kar precejšnjo nervozo med uveljavljenimi prodajalci, tudi največjimi. Atraktivno »akcijsko« postavljanje cen avtomobilov je zelo uveljavljeno, s čimer se zdi, da se lahko tudi uveljavljeni prodajalci prilagodijo bolj agresivnim cenam kitajskih tekmecev. Ti imajo pravzaprav samo to prednost, da so slovenski kupci v določeni meri dokazani avanturisti in iskalci novih priložnosti. V ta del spada tudi ponudba številnih kitajskih novosti na slovenskem avtomobilskem trgu. Mnogi se odpravljajo v neznano. Sicer jih prepriča cena, manj pa jih zanima, kaj jim v kitajskih preoblekah sploh ponujajo.

Deloma je nasvet za kupce enostaven: če bo avtomobil električno gnan, bo vsaj v sedanjem trenutku energetske draginje imel več možnosti, da se izkaže za varčen nakup.